Popular Tags:

Haere rā

April 1, 2014 at 2:35 pm

Hvala vsem, ki ste z nama potovali :) IMG_3501 IMG_3630

Dan 31: The Korean Experience

April 1, 2014 at 11:53 am

Zgodaj zjutraj sva se peš odpravila do letališča, pustila zapakirat kovčke (ob prihodu na Novo Zelandijo sva ugotovila, da s kovčki ne ravnajo ravno najlepše, zato sva jih želela tokrat malo zaščititi) in opravila check-in pri Korejcu Brianu.

Skupaj z okoli 300 Korejci sva se nato vkrcala na letalo. Deset in pol urni polet naju je kar izčrpal, na letalsko hrano se pa oba nikoli ne bova navadila. Na letališču so naju potem usmerili v hotel, saj sva imela v Incheonu lay-over, ki je trajal kar 18 ur. Nastanili so nas v Harbor Park Hotel, v kitajski četrti Incheona. V elegantnem hotelu sva potem povečerjala in se kar kmalu utrujena ulegla v posteljo. Zjutraj naju je pričakal bife z vsemi možnimi dobrotami, ki naju je nasitil za skoraj cel dan.

Ob pol enih sva nato nadaljevala polet domov. Ponovni enajst urni polet naju je do konca izčrpal in sva oba komaj čakala, da se po zadnjem prestopanju končno usedeva na Adriino letalo, ki naju je “priletelo” domov.

IMG_4039

IMG_4037

Dan 30: Pospravljenje in poslavljanje

March 29, 2014 at 7:43 pm

Jutro 30. dne je zaznamovala čiščenje avta, ki sva ga ljubkovalno poimenovala ‘Rusty’. Po uri pa pol sva potem zapustila kamp in se vrnila v center Aucklanda, kjer sva se odpeljala na Mount Eden, enega mirujočih vulkanov Aucklanda. Z roba kraterja sva imela prelep pogled na mesto in se lahko malo razgibala.
Ker sva imela še veliko časa sva si ogledala šee Auckland Art Gallery, v kateri so raztavljena dela novozelandskih umetnikov in tudi nekaj del evropskih slikarjev.
Sledilo je kosilo in nato carwash ter nakup večerje. Hitro sva našla hotel, kjer sva morala še nekaj minut počakati, da so naju spustili v sobo.
Po prestavljanju prtljage je prišel čas, da sva se poslovila od Rustyja in se dokončno nastanila v hotel, kjer bova pričakala najin let domov.

image

image

Dan 28 in 29: Auckland, Baby!

March 29, 2014 at 7:30 pm

Iz Piha Beach sva odpravila v Auckland, največje novozelandsko mesto in ‘City of Sails’. Najprej sva poiskala iSite in se pozanimala o kampih in znamenitostih ter si kupila vstopnice za Aucklad War Memorial Museum in takoimenovano Cultural Performance Maorov. Preden sva se odpravila do kampa, sva se ustavila še v trgovini s spominki.
V kampu so naju sprejeli sami Indijci, prispela sva torej v azijsko četrt. Po prihodu v kamp, v katerem sva ostala dve noči, sva se razpakirala in pojedla celega piščanca, ki sva ga, že pečenega, kupila v trgovini. Nato sva splanirala naslednji dan in se odpravila spat.
Naslednji dan sva se zgodaj odpravila z busom do centra Aucklanda. Po 20 min vožnji sva izstopila in se peš skozi park Auckland Domain sprehodila do muzeja. Tam sva si najprej ogledala razstave, ki so bile sestavljene iz novozelandske in maorske zgodovine, kakor tudi nadstropje z naravnimi pojavi na Novi Zelandiji in nadstropju o vojnah, v katerih je bila vključena tudi Nova Zelandija. Ob koncu ogleda so naju potem pobrali maorski plesalci in pevke in nas pospremili v dvorano, kjer sva doživela pol ure maorske kulture.
Skozi predstavo je vodila nasmejana Maorka, ki nas je naučila nekaj maorskih besed in prevedla vsebino prelepih pesmi. Že s prvo pesmijo so nas Maori pripeljali v drug svet. Sedem mladih pevcev je napolnilo dvorano s svojimi glasovi in nas prevzeli s plesom. Na koncu predstave je sledil še poznani haka, ki je prijazne Maore spremenil v strašljive bojevnike.
Polna novih izkušenj sva se nato odpravila še po Aucklandu, nato sva se pa odločila za vožnjo s trajektom v predmestje, kjer je bil najin kamp. Z ladje sva imela prelep pogled na Auckland in lahko poslikala Skyline.
Sprehod po predmestju je nato trajal kar eno uro, saj je Auckland zgrajen na aktivnem vulkanskem polju, zato je pokrajina zelo hribasta. Gor, dol, gor, dol, mimo mnogih trgovin z izključno azijskimi napisi, vse do najinega kampa.

image

image

image

Dan 26 in 27: Piha Beach, piha

March 26, 2014 at 3:18 am

Ker sva se tako pridno zadnji mesec prestavljala iz enega kraja na drugega, sva si lahko zdaj za konec privoščila še dva dneva na prelepi plaži Piha le nekaj kilometrov od Aucklanda.
Iz Tinopaia sva se okoli 9. ure odpravila na dolgo vožnjo do Piha Beach, pot najo je peljala ponovno skozi manjša in večja mesta, predvsem pa mimo polj in skozi novozelandsko džunglo.
Temna plaža leži sanjsko med visokimi hribi, na pobočjih katerih stojijo lepe hiše, med njimi pa se razteza tipični novozelandski gozd, mešanica iglavcev, listovcev in praprotov.
Popoldan sva preživela sprahajajoča se po plaži, proti večeru sva pa še malo poiskušala igranje tenisa.
Ponoči je na Piha Beachu kar močno pihalo in tudi jutro nikakor ni bilo prijazno. Pri zajtrku nama je dobesedno odpihalo namaz in tudi kozarčkov s kakavom sva se močno držala.
Opoldne se je nato zjasnilo in tudi veter je nekoliko popustil, zato sva se odpravila na sprehod po plaži in malo namakala noge v hladnem morju.
Za malico sva si kar privoščila: Fish’n'Chips in Hawaian Burger. Ob pogledu na morje sva pomalicala in se potem odpravila v kamp, kjer naju je že čakalo suho perilo.
Proti večeru sva si skuhala še makarone in sončni zahod uživala na plaži. Uspela dva dneva na prelepem Piha Beach.

image

image

image

image

image

Dan 25: Tane Mahuta, uspel poskus

March 26, 2014 at 3:16 am

Hokianga Harbour se nama je tudi naslednje jutro kazal v megli. Sicer je dež ponehal, a so nebo še vedno potemnili oblaki. Po zajtrku sva se ponovno odpravila v Waipoua Forest, kjer sva tokrat tudi poslikala gromozanski Tane Mahuta, ki je v maorski mitologiji božanstvo, ki je svetu prineslo luč. Kauri drevo stoji sredi gozda le nekaj metrov od ceste. Velikansko drevo,  katerega deblo obsega kar 15 metrov, je obdano z divjino novozelandske džungle, tudi Kiwiji naj bi živeli v Waipoua Forestu.
Naprej sva se odpeljala do Dargavilla, malo večjega mesta, le nekaj več kot 100 kilometrov od Aucklanda. Opravila sva nekaj nakupov in zadnjič (upajmo :)) natankala avto.
Izčrpen program zadnjih tednov sva počasi začutila tudi telesno, zato sva se odločila nadaljni dan preživeti kar z lenarjenjem in uživanjem. Poiskala sva manjši kamp v Tinopaiu ob morju, ravno ob pravem času, saj je začelo deževati, ko sva se ravno prepakirala.

image

image

Dan 24: Tane Mahuta, prvi poskus

March 25, 2014 at 7:10 am

Kar težko sva se naslednji dan ločila od 90 miljske plaže in se odpravila naprej proti jugu.
Prva postojanka so bili tokrat Wairere Boulders, bolj nepoznani gromozanski kamni v bližini Hokianga Harbourja. Prijazna Švicarka, ki bi jo najlažji opisala kot posrečeno mešanico med Heidi in Pokahontas, nama je na začetku pohoda raszložila pot. Sama je prišla pred leti v ta kraj in skupaj z možem položila pot, ki danes vodi skozi gozd z enkratnimi skalami. Preko malih mostov, skozi ozke špranje med skalami in po gozdu sva se nato odpravila na ogled. Skale so res zelo impozantne in gozd prav skrivnosten.
Nato sva se odpravila do Rawene, kjer sva pomalicala in tankala, in se naprej odpravila proti Hokianga Harbourju. Žal se je nato ulilo in nisva uspela poslikati kraja, kjer naj bi pred davnim časom prispel prvi Maor Kupe s svojim kanujem.
Naprej naju je pot vodila v Waipoua Forest, kjer je na ogled najstarejše in najvišje Kauri drevo Tane Mahuta. Še vedno je kapljalo, oblaki pa so postajali vedno bolj temni, zaradi česar sva se odločila poiskati kamp. Prvi v katerega sva prišla je deloval na osnovi samoregistracije in izgledal zelo zapuščen. Zaradi dežja pa sva se želela raje nastaniti v cabin, ki bi nama nudila več zaščite. Tudi bližnji Visitor Center je bil zaprt, zato sva se vrnila v Oponini, kjer sva hitro našla kamp, ki je bil dobro vzdržan. Izčrpana sva se vrgla na posteljo in večer zaključila z branjem.

image

image

image

Dan 23: Pesek povsod

March 23, 2014 at 10:48 pm

23. dan sva začela s sprehodom po beli plaži Rarawa. Sonce je ravno vzšlo in morje se je umikalo, prava idila. Le en ribič je bil na plaži, ko sva stopala po vodi, ki je bila prav prijetno hladna.
Po zajtrku sva se odpeljala do peščenih sipin pri Te Pakiju. Gromozanski hribi peska se začnejo takoj ob gozdu in malem potoku Te Paki. Povzpela sva se na prvo večjo sipino, le da bi nama zapirala pogled na morje naslednja še večja sipina. Z užitkom sva se spuščala nazaj do potoka in seveda še poslikala okolico.
Naslednji postanek je bil 90 Mile Beach, po katerem lahko vozijo tudi avtomobili. Po kratkem sprehodu sva po neverjetno dolgi plaži, sva odpeljala naprej proti jugu, na začetek le te dolge plaže in se nastanila v kampu pri Ahipari.
Zvečer sva se ob sončnem zahodu še sprehodila do Ninety Mile Beacha, ki se je ob oseki sto metrov razširil. Celotno nebo se je zrcalilo na še mokrem pesku in naredil sprehod nepozaben.

image

image

image

image

Dan 22: Waitangi Treaty Grounds in Far North

March 23, 2014 at 10:47 pm

V Waitangi sva po besedah prijazne Maorke prinesla lepo vreme in sonce ☺ Z zanimanjem sva si ogledala 20 min film o nastanku pogodbe, ki je združila Maore in Britance, Treaty House, replika hiše v kateri živel glavni pobudnik pogodbe Thomas Hobsen ter maorski Meeting House, na katerm in v katerem je bilo veliko lepe maorske umetnosti. Pri drogu z vsemi zastavami, ki so kdaj predstavljale Novo Zelandijo se nama je odprl prelep pogled na Bay of Islands. Ob Hobbsen Beachu sva prehodila malo ribiško maorsko vas ter si ogledala največji waka (tradicionalni vojski kanu Maorov), na katerem ima prostor do 140 bojevnikov.
Nato sva nadaljevala pot do Cape Reinga na skrajnem severu države. Pripeljala sva se tudi mimo Doubtless Baya, kjer sva se ustavila na prelepi plaži Maitai. Izkoristila sva lepo vreme in toplo sonce ter skočila v morje. Skoraj sama sva se premetavla med valovi in uživala ohladitev v Pacifiškem oceanu.
Cesta do Cape Reinga je prav posebna izkušnja, saj se narava hitro spreminja. Medtem ko sva se peljala mimo živo zelenih polj sva v daljavi že uzrla peščene sipine 90 Mile Beacha.
Cape Reinga naj bi bil v maorski kulturi kraj, kjer se umrli vračajo v domači Hawaiki. Prostor je prav poseben in narava prelepa. Poslikala sva znameniti svetilnik in se potem počasi odpravila do DOC kampa na plaži Rarawa.

image

image

image

image

image

image

image

Dan 21: Preko Aucklanda do Northlanda

March 23, 2014 at 10:40 pm

Iz Thamesa sva se ta dan odpravila še severneje do Bay of Islands, ki slovi po 140 otokih v zalivu okoli Ruslla in Paihie.
Na poti sva se ustavila v Whangareiu in si ogledala tamkajšnje slapove, ki se le nekaj sto metrov od ceste spustijo s 40 metrov v malo jezerce pod njimi. Presenečena sva bila, da so slapovi na tako dostopnem mestu.
Vožnja naju je zelo izčrpala, zato sva se po obisku ISite v Paihi odločila, da bo zadnja postaja Waitangi, kjer so leta 1840 podpisali Waitangi Treaty, s katerim je bila ustanovljena Nova Zelandija. Žal sva bila za obisk zgodovinskega kraja prepozna, zato sva se nastanila v bližnji kamp, ki je ponujal gratis internet.

image